Pod Zelenjak

Petkova večerna vožnja iz “bele” Ljubljane me je navdajala z upanjem, da se bomo zbudili v sončno jutro s konkretno pobeljenimi vrhovi nad železarskim mestom. Jutro je bilo res da sončno, a pogled z balkona proti sedlu Rožca ni bil preveč obetajoč. Ničkaj nizko se ni spustila snežna meja. Z Ninom na jutranji kavi Pr Čop opustiva prvotni načrt, da greva na Hruščanski vrh. Namesto tega se zapeljeva na verjetno oblegan Ljubelj.

Na moje presenečenje parking na mejnem prehodu niti ni bil tako zapolnjen kot teden poprej, ko sva se z boljšo polovico enostavno obrnila in odšla na sonce na domač kucelj.

Takoj za free shopom na smučke in po že utrjeni gazi do koče na Zelenici. Pogled proti Begunjščici je dal vedeti, da bo danes oblegana. Prvi so že prismučali po belem prahu navzdol.

Koča na Zelenici

Ker nama nekako ni bilo do tega, da bi v koloni hodila navkreber, potegneva za kočo na Zelenici proti Suhemu ruševju…na sonce. Tudi Triangel je bil že lepo obiskan.

Triangel

Lepo speljana gaz naju skozi macesnov gozd in ruševje pripelje do balvana, kjer srečava skupino tečajnikov in dohitiva še dva smučarja. Višje od izravnave srečava le še par iz sosednje Koroške, ki nama pove, da zgoraj precej piha.

Na soncu

Stol, Vrtača

Nad balvanom pod Vrtačo

Dolina je spet precej spihana. Najin prvotni cilj, špranja pod Zelenjakom, ne obeta nekih smučarskih presežkov. Zato zavijeva desno na sedlo Žleb, peš pa se povzpneva še zadnje metre po jeziku snega do prav prijetnega zavetja z lepimi razgledi.

Zelenjak

Palec…skozi veter

Veselica med Vrtačo in Zelenjakom

Zelenjak

Palec, Suho ruševje, Begunjščica

Po okrepčilu odsmučava po lepo zalitem jeziku proti dolini Suhega ruševja, ki pa je na žalost spihano v tolikšni meri, da je vsak zavoj tombola. Le sem in tja se najdejo flanke, za katere veš, da lahko brezskrbno zavijaš in odpelješ. Vseskozi naju spremlja tudi precej močan veter. No, vsaj to nama da vedeti, da zime še ni konec.

Prvi zavoji izpod Zelenjaka

Se kadi…za Ninom, pred njim in za njim…

Proti Suhemu ruševju

Skozi snežni metež

Nižje, kjer veter ugasne, je tudi snežna odeja debelejša, a tudi težja, saj tu že sonce pokaže svojo moč. Pod balvanom odvijeva desno v smeri koče pri izviru Završnice. Med smrečjem in macesni še najdeva nekaj puhca za kak uživaški zavoj. Spodaj še enkrat vpreževa pse in se povzpneva nazaj do koče na Zelenici.

Vrtača z druge strani

V koči si priveževa dušo, nato ša še spust po in ob nekdanjem smučišču pod Begunjščico do avta.

Kar se smuke tiče je bil ta del še najboljši od cele ture, saj je sneg v senci ostal nedotaknjen in nespihan. Le kak centimeter ga sem in tja še manjka.

Konec koncev prav lepo izkoriščen dan.