Korenščica

Nad mestom je še vedno prvovrstno igrišče.

Čez Pristavo

Za vikend je s čoftaste doline pravo veselje gledat tiste mogočne smreke nad mestom, kako dobivajo belo obleko. Smeh na usta tja do ušes nariše še vremenska napoved za ponedeljek. Ovira je le še nočna izmena. Velikokrat me vreme in razgled na Julijce in Karavanke na poti iz Ljubljane na Gorenjsko prepriča, da ne grem pod kovter. Še posebej, če sem s kom dogovorjen. Nejc prav tako ni hotel izpustiti lepega dne, pridruži se nama še Blaž.

Tokrat se zapeljemo v Javorniški rovt do doma na Pristavi, od tod pa mimo Kurirčka in po cesti proti Pustemu rovtu, kjer konkretno piha. Skrijemo se v hosto in lepo napredujemo po že utrjeni špuri. Verjetno je bil Luka S. že navsezgodaj na snegu.

Pri pastirski bajti kratek počitek, nato pa v veter do Korenščice, od koder se spustimo proti sseverozahodu do pršičaste flanke. Do ceste vrhunski pršič, pa sploh ga ni malo. Pod cesto prav tako, le bolj na gosto so postavljena “vratca”. Pod Pustim rovtom še nekaj iznajdljivosti in že smo na cesti, ki vodi proti hidraciji na Pristavi. Pri analizi se nam pridružita še Toni in Boštjan z druščino.

Dan rešili: Blaž, Nejc in pisec.