Lackenspitze
Spet čez mejo, spet zarana, spet na sneg.
Je že tako, da ko stisne mraz, ko so vrhovi pobeljeni, začne določeno skupino ljudi kar naenkrat silit proti snegu. In ker ga na naši strani Karavank zaenkrat še ni, smo pač primorani iskat užitke k severnim sosedom.
Šest se nas tokrat zapelje skozi tunel k sosedom vse do Twenga, kjer za vasjo zavijemo levo čez potok in po zasneženi cesti do parkirišča, od koder krenemo navkreber po cesti in po bližnjicah do planine in koče Metzger pod Seemannkopfom. Od tod navkreber proti Wildalmseeju, nato pa na sedlo do lovske koče pod Rosskogelom, od koder opazujemo vrh in balvane, ki na našo žalost še niso popolnoma zaliti.
Kljub temu nadaljujemo, a na višini 2260m nad morjem z vzpenjanjem zaključimo, saj nam kaj dosti ne diši kloža pod sedlom. Prerez snežne odeje nam potrdi, da je bil prejšnji dan tudi tu veter na delu.
Smuka sprva v difuzi in med balvani, sem in tja se še najde kaka kamnita mina, a kljub temu vsi celi privijugamo do roba macesnovega gozda, kjer najdemo kar nekaj mehke puhaste podlage, ki nas pripelje pod kočo Wallner. Rosskogel in Semmannkopf tokrat pustimo na svoji desni, zato nam spodaj na cesti ostane nekaj poganjanja in pešačenja, a nič zato. Tura je bila kljub temu čudovita, zahvaljujoč seveda tudi odlični družbi.
Uživali: Anita, Grega, Matija, Jure, Nejc in pisec.
Leave a Reply
Want to join the discussion?Feel free to contribute!