Tori Tango – Za en dotik

Že dolgo nisem bil na dobrem koncertu…predolgo! S fotoaparatom pa sploh ne. In sva se spet srečala. Jure, tisti od Orlekov. Tisti preprost poba, ki iz meha iztisne takšne zvoke, da bi bilo besedilo ob skladbi že skoraj preveč.

Poznava se že nekaj let. Od tistikrat, ko so z Orleki pred nabito praznim trgom na Stari Savi na Jesenicah špilali ne vem komu. Meni zagotovo. Tistim nekaj Jeseničanom, ki so vedeli po kaj so prišli pa tudi.

No tistikrat sem prvič stal pod odrom s fotoaparatom. In ja, bilo je fajn. Toliko, da sem se pod oder vračal še velikokrat. Tudi tokrat v Kino Šiška, z veseljem. Pod oder, kjer je Jure predstavil spet eno od svojih genijalnih pogruntavščin: Tori Tango

 

 

Ampak Tori Tango še zdaleč ni črno bel. Že prvi komad z novega izdelka, zgoščenke Za en dotik/For One Touch, Lavender’s Fields, me ponese tja nekam…med barvno, dišeče.

Ni na meni, da bi ocenjeval, recenziral, siciral tisto, kar sem videl, slišal, predvsem pa doživel. Lahko le povem, da je blo fajn. In vem, da se bova z Juretom še srečala.

Jure, naj Brandoni čim manj sameva!