Sedlo Košutice
Tomica, prijatelj, ki nam je z nami užival na turi okrog Silverette je v naših krajih do sobote. Zato se še enkrat odpravimo na skupno turo. Tokrat nad Tržič.
Borči, Samo, Jurij, Tomica in jaz se zberemo v Tržiču, nato pa do cestarske barake v Podljubelj. Tam parkiramo in po zasneženem kolovozu proti planini. Gor grede srečujemo že tiste “ta pridne”, ki so že navsezgodaj lezli po grapah, mi pa soncu naproti.
Med tem, ko se na oni strani Ljubeljske ceste sonce že lepo upre v Begunjščico in okoliške hribe, smo mi še nekaj časa v senci Košute. Sneg po poti skozi gozd je trd, pomrznjen in razrit od popoldanskih smučarjev. Nad gozdno mejo se nam pričnejo odpirati razgledi.
Pomlad se že kaže, čeprav je snega še v izobilju.
Vsake toliko koprena zastre sonce, kar pa ne moti, saj je ozračje že dokaj toplo, pa tudi vetra ni.
Razgledi pa z vsakim korakom lepši…
Grebeni so ozaljšani s strašljivimi vehtami.
Vrhovi pa so porisani s plastmi puščavskega peska, ki ga je k nam prinesel veter z juga.
Ker smo za vrh nekoliko pozni, se zadovoljimo tudi z grebenom s čudovitim razgledom.
Tu sledi nekoliko daljše uživanje na sončku in pa malica. Tomici končno izpraznimo posodo z datlji in smokvami 😉
Po nekaj turah v tujih gorstvih spet gledamo proti očaku.
…in proti našim grapam v Košuti.
…nato pa smuk po ravno prav odjenjanem putrčku.
Nižje pod stenami Košute, kjer sonce še ni posijalo, sneg in skorja držita smučarja, na prelomu, kjer se senca tepe s soncem, pa je bilo potrebno nekaj nežnosti pri zavojih.
Tomica obvlada 😉
Še pogled na presmučano dolino…
…nato pa rodeo do ceste. Tu nas počaka že Janez F. z “akumulatorjem”. Sledi analiza in hidriranje na terasi pri Korenu…
Lep zaključek dopusta prijatelja Tomice je bil 😉
Še GPS zapis: Košutica (odpri z Google Earth)
Leave a Reply
Want to join the discussion?Feel free to contribute!