Poletje v Dolomitih

Letošnje poletje je postreglo s kar nekaj vročine, vsled tega je tudi odločitev, da greva proti hribom prevagala nad tisto, da se greva drenjat na plaže Jadrana.

Tako sva se na nedeljsko jutro napakirala v Tep(e)ca in zapeljala proti Cortina d’Ampezzo, najprej do kampa Rocchetta, za katerega imava le pohvalne besede, nato pa na Passo Giau, od koder se podava na večerni pohod do Jezero Baste pogledat Monte Pelmo in Civetto.

Noč preživiva v družbi še nekaj kamperjev na prelazu, zjutraj pa občudujeva odseve La Gusele v mlakuži na pašniku pod prelazom. Po zajtrku se pod omenjeno goro podava na Nuvolau mimo Rifugia Averau, do koder trume obiskovalcev pripelje sedežnica. Posledično je tudi obisk razglednika precej množičen, a na srečo lepa razgledna pot s prelaza poteka brez trum nedeljskih hribolazcev in ob žvižganju svizcev.

Popoldne se zapeljeva v kamp, kjer si postaviva začasen tabor. V naslednjih dveh dneh se povzpneva še na lep in neobljuden razglednik Croda Negra in pa že zaradi gondole nekoliko bolj obiskan Lagazuoi. Za oba vrhova imava izhodišče prelaz Falzarego, ki je čez dan precej oblegan, proti večeru pa uživava v kuhanju večerje in čudovitih razgledih na Averau in Tofano di Rozes.

V drugi polovici potepanja si privoščiva pohod do jezera Sorapis, za karterega lahko zatrdim, da sem ga obiskal zadnjič v času poletja oziroma v dopoldanskem času, ko se tja zgrne prevelika množica takšnih in drugačnih hribolazcev. Prenočiva v kampu za jezerom Misurina, kar s pridom izkoristim za fotkanje zvečer in zjutraj, dopoldne pa še za kavo z razgledom in supanje po jezeru.

Za pot okrog treh Cin si izbereva popoldanski čas, ko večina pohodnikov že sestopa in se vrača v dolino – preizkušen recept za uživanje v samoti pod mogočnimi stenami. Okrog koče Rifugio Locatelli počakava zadnje svetle momente dneva, nato pa v soju čelk sestopiva do avtomobila, v katerem naju čaka postlana postelja (pod Rifugiom Auronzo).

Noč prinese ohladitve z dežjem, ki do jutra poneha. Po zajtrku v nenavadni tišini odrineva proti Canazeju in Pera di Fassa od koder greva delno z avtobusom, delno pa peš proti koči Vajolet. Le to doseževa le nekaj minut preden začne deževati. Tudi, če bi bil večer jasen, dvomim, da bi se še kam premaknila po obilni večerji v koči (ni bila jota in pol klobase). Prespiva na skupnih ležiščih odlično oskrbovane koče.

Do jutra se zjasni, zato se v soju čelke povzpnem še do Rifugio Re Alberto kjer pričakam rojstvo novega dne, nato pa sestop do koče Vajolet od koder po zajtrku sestopiva v dolino.

Sledi le še osvežitev pri avtu v Pera di Fassa, nato pa odhod domov.

Vsakič, ko se vrnem iz Dolomitov sem mnenja, da bi veljalo ostati še kak dan dlje. 8 jih je bilo tokrat občutno premalo.

La Gusela s poti proti proti jezeru Baste

La Gusela, Passo Giau

Mondeval plateau, jezero Baste, Monte Pelmo

Jezero Baste, Monte Pelmo v oblakih

Jezero Baste, Monte Pelmo

Civetta

La Gusela za dobro jutro

La Gusela z jutranjo kapo

Averau z Nuvolaua

La Gusela, spodaj Passo Giau

Lagazuoi, razgled s poti na Croda Negro

Averau s Croda Negre

Tofana di Rozes

Rifugio Nuvolau

Cima Fanis

Razgledi s Croda Negre

Cinque Torri

Presušeno jezero Limides, v ozadju Lagazuoi

Sass de Stria

Croda Negra

Averau

Tofana di Rozes

Razgledi z Lagazuoia. Averau v sredini

Lavarela, razgled z Lagazuoi Piccolo

Tofana di Rozes

La Gusela

Croda da Lago, Grande Parete Costeana, Sperone Ovest

Monte Cristallo

Croda da Lago

Jezero Sorapis, Dito di Dio

Nad Misurino

Jezero Misurina zvečer

Jezero Misurina zjutraj

Torre dei Scarperi

Rifugio Locatelli

Rifugio Locatelli, Monte Paterno

Kot včasih…

Monte Paterno

Vajolet towers

Passo Santner, Croda di Re Laurino

Cima Catinaccio, Rifugio Re Alberto

Skupni stroški za dva: 480 € (vključena cestnina, nafta, prenočišča, hrana in pijača)