Klek…na dva načina

V soboto so pete že lepo srbele ob vpogledu v vremensko napoved za nedeljo. Šajba, in to daleč naokrogin to po deževni soboti v dolini in sneženi v gorah.

Zvečer telekomu delamo promet ob dogovarjanju kam, kdaj, kako. Iz kupa variant je na koncu Borči dejal, da bi bila potrata časa, da bi se fjakali čez mejo, če nam je pred nosom spet nasulo ta belega. Tako smo zjutraj spet pri Črnem potoku pod Planino pod Golico. Parkiramo, nato pa že po nevemkolikokrat prehojeni poti. Spet gazimo frišnega…Borči, dva Samota na krpljih otovorjena s snowboardi in jaz. Med potjo se slišimo še z Lukom, ki gre za nami s svojo ekipo in pa Stojanom, ki preverja razmere 😉

Včerajšnje deževje v dolini se tu pokaže v povsem drugačni luči. 15 – 20 cm frišnega snega, ki z višino na naše veselje pridobiva na suhoti. Narava nam kaže, da se bliža pomlad, saj potočki pod debelo snežno odejo že na polno žuborijo. Čez struge pa se prebijamo na vse načine.

Spet zimska pravljica…ne vem katerič že letos.

Pri koči na Jeseniški planini kratek postanek, nato pa čez planino proti sedlu. Za hrbtom pa razgledi…

Klek je spet lepo zalit, pobeljen.

Naša četica pa navzgor…

…proti razgledom. Tolikokrat videni pa vendar so vsakič za odtenek drugačni.

Samotoma gre  na krpljih za odtenek počasneje v največjo klančino, pa se vseeno ne čakamo prav dolgo.

Ko zgoraj “uživamo” v grebenskem vetrcu…

…se nam naproti pripelje ekipa snowboardarjev, ki so nas prehiteli oziroma prišli na vrh pred nami po vzhodni strani.

Na vrhu še uživanje v razgledih, med tem pa se nam pridružita še Luka in Jernej. Mudi se nam odsmučat dokler je sneg še neojužen.

Ponovimo spust prejšnjega tedna direktno z vrha proti koči na dnu planine.

Pri koči spet vprežemo pse in še enkrat navkreber. Med tem se na nebu že začnejo poditi oblaki…in razgledi so spet druačni.

Mi pa napadamo vrh…z ene strani.

Lukov “bataljon” pa z druge strani.

Na koncu je vrh nekako takole oblegan.

Še malica, nato pa po drugi varianti navzdol. Gremo v smeri Stola.

Z vrha se spustimo po grebenu na sosednje sedlo proti vzhodu, od tam pa ob gozdu iščemo čim bolj suh sneg. Na lepi strmini uživamo do koče na planini.

Še pogled na pokracano flanko, nato pa proti Zgornjim Tratam, nato pa spust po cesti proti potoku Raten in v smeri prihoda do avta.

Sneg: v prvi turi odličen nekoliko ojužen puhec, pa vendar lepo smučljiv, ravno tako v drugi turi, nižje od koče pa vseh vrst. Od skorje na sončnih legah do pršiča skozi gozd.

Po prihodu v dolino sledi še hidriranje pod spodnjo postajo žičnice in analiza. Zaključek: Lepa nedelja je bila 😉