Hagener Hütte
Vikend smo tokrat preživeli pri severnih sosedih. Prenočišče smo si poiskali v Kolbnitzu, ki se izkaže za odlično izhodišče za potepanja po Visokih Turah.
Sobotno jutro se ob poznem štartu z Jesenic in vožnji proti izhodišču kaj hitro prevesi v dopoldne. Pa nič za to, saj so temperature vsled močnega vetra kljub jasnemu nebu precej nizke. Zapeljemo se do Mallnitza, od tod pa pod planino Jamnigalm do gostilne Stockerhütte. Baje od tod do planine Jamnig vozi tudi taksi, a zame je z vsakim obiskom teh hribov omenjeni taksi bolj pravljično “bitje”. Vsi govorijo o njem, a sam ga nisem še nikoli videl.
Po tem, ko se na telefonsko številko taksista nihče ne oglaša, nam ne preostane drugega, kot da se na pot podamo s pomočjo lastnih moči in pripomočkov. Jaz in Jure na ocuckanih smučkah, Maša na ocuckanem splitboardu, Azra pa peš. Slednja nam družbo dela do planine, nato se poda nazaj v dolino na tekaške proge, mi pa čez vetrovno planino nadaljujemo proti grebenu med Geiselkopfom in Greilkopfom.
Zgodbo o vzponu zaključimo v skromnem zavetju koče dobrih 50 višincev pod Hagener Hütte.
Dolgo se ne zadržujemo na vetru, saj nas je že gor grede lepo presušil.
Smučarija sprva po trdi podlagi, kaj kmalu pa v po zavetrnih dolinah naletimo na odličen mehak napihan sneg kjer si privoščimo uživaško in brezskrbno vijuganje proti cesti pod planino. Od tod le še smuk po urejeni sankaški progi vse do Stockerhütte, kjer ob odprtem kaminu na toplem opravimo analizo.
Po prvem okrepčilu sledi še vožnja apartmaja v Kolbnitzu.
Leave a Reply
Want to join the discussion?Feel free to contribute!