Brennkogel

Klemen se kar ne da in še v drugi polovici maja išče ugodne razmere za smuko. Naša hvaležnost je seveda neizmerljiva, ko mu načrt v popolnosti uspe.

Sredi tedna se ob peti uri s Hrušice odpravimo proti Grossglocknerski cesti, kjer na višini 2337 metrov nad morjem parkirni prostor najdemo poleg še s snegom zakrite spominske table na Elendbodnu.  Od tod na smučkah po že rahlo odjenjani podlagi navkreber najprej na sedlo Brennkogelscharte, nato pa po trdem v smeri naciljanega vrha. Tu jutranje sonce snegu še ni naredilo škode, zato sem in tja smučarju pride na pamet, da bi na smučke namontiral srenače. Do sedla pod vrhom je šlo brez, nato pa bolj zaradi občutka varnosti le uporabim opremo z ruzaka.

Na vrhu, prav na meji med Koroško in Solnograško, uživamo v razgledih in brezvetrju, nato pa uživaško odvijugamo do jezera Brettersee. Vršna piramida je še zimsko trda, od sedla navzdol pa je smuka en sam užitek. Nekaj višincev nad jezerom je sneg že ojužen, zato je smuka vedno bolj podobna surfanju.

Ob jezeru še enkrat nataknemo kože in hop proti vrhu. S ta velikim Lukom vzpon zaključiva na 2800 metrih nad morjem, ostala dva člana posadka pa nekoliko pod vrhom Brennkogla. Smuka tudi tokrat odlična, saj je flanka s sedla obrnjena še bolj proti zahodu, sonce pa je še ni oplazilo v tolikšni meri.

Od sedla proti avtu strmina pomaga pri smuki, saj je sneg že težji. Kljub temu nam uspe srečno privijugati do Grossglocknerske ceste, ki je med tem postala že bolj obljudena. Hidracija in degustacija različnih sort čipsa in pa analiza po uspešno odkopanem skritem zakladu je v celoti uspela.

Uživali: Luka, Klemen, Luka (Čuri) in pisec.