Veliki vrh (Struška), Korenščica

Potrpežljivost je božja mast, pravijo. In končno, na domače kuclje v belem.

Po dnevu, ko v hribih sneži in v službi le nemočno vsake toliko pogleduješ po spletnih kamerah, je logičen rezultat, da se naslednji dan sprožiš na prvi možen kucelj. Na srečo jih je na “dvorišču” kar nekaj.

Z Matijem se zapeljeva do zgledno urejene sankaške proge v Savskih jamah, od tod pa na smučkah mimo pastirske koče na Belski planini proti Velikemu vrhu. Od koče dalje Matija utira gaz, saj je vsa smučarska srenja zavila proti Korenščici.

Le malo pred postojanko radioamaterjev na vrhu se sneg preobrazi v nekaj bolj suhega, sicer pa dodobra namočena belina od štarta do cilja.

Smuko smo v teh krajih doživeli že boljšo, a kaj bi kritizirali podarjeno. Že zimska idila razveseli dušo.

Zavijeva še na Korenščico, od koder se spustiva na Pusti rovt, Markljev rovt in smuk skozi savske jame v bife k Marjanu na hidracijo.

Dan je rešen. Uživala pa Matija in pisec.