Pred napovedano “vremensko fronto” nad Pokljuške gozdove.

Po celodnevnem nedeljskem šihtu se me je lotevala lenoba posebne sorte. Vremenske napovedi niti gledati nisem hotel, od radijskih napovedi vremena na poti v službo sem si zapomnil le tisto najslabše. No, po pravici, za ponedeljek vremenarji niti sami niso vedeli kaj bi napovedali.

Navadno je tako, da se ob takih napovedih v hribih še največ dogaja, predvsem je pokrajina fotografsko zanimiva in se iz minute v minuto spreminja. In točno tako je bilo danes.

No, vsega tega seveda nebi doživel, če Žiga nebi na nedeljo zvečer po mailu spraševal, če kam gremo. Odločitev je padla za eno “kratko” nad Pokljuko.

Nekaj čez osmo zjutraj štartava z Rudnega polja. S smučmi na ruzakih najprej čez tistih nekaj ledeno snežnih flik, ki še prekrivajo smučišče, nato pa po uhojeni poti proti Viševniku. Spremlja naju sonce in pa sem in tja kakšna meglica, ki prinese le soparo.

Na vrhu uživava v razgledih v brezvetrju, kar je čisto nasprotje od nedelje, nato pa po zahodni grapi z Viševnika odsmučava do Jezerca. Smuka odlična, ravno prav trdo in grifig, da se je kadilo izpod smučk.

Spodaj vpreževa cucke in potegneva proti Velikemu Draškemu vrhu. Nad Jezercem proti Studorskemu prevalu je vse lepo zalito in zapihano, višje pod vrhom pa bolj razpihano in trdo s sledmi smučarije v preteklih dneh. Tik pod vrhom naju zajame megla, ki se na najino srečo kmalu razkadi. Ob pogledu na zahodno stran VDV se odločiva, da odsmučava na zahod v Vrtačico pod Tosc.

Odločitev je bila pravilna. Prvih nekaj metrov z vrha sestopiva peš, lepo speglana flanka pa se prične z ozkim jezikom. Vse do poti, ki pelje nazaj proti Studorskemu prevalu, uživava v vsakem zavoju posebej.

Spodaj gredo smučke spet na ruzake, čaka naju še vzpon na preval, od koder odsmučava Na jezerce, od tod pa na Planino Konjščica. Prvotni plan je bil sicer vzpon na Srenjski preval in povratek čez Kačji rob, a se je vreme vse bolj zapiralo.

Od Jezerca do ruševja spet nekaj lepih zavojev, nato pa nekaj rodea v okviru letne poti do Konjščice, od koder peš nadaljujeva do Rudnega polja.

V celem dnevu sva srečala dva gornika, štiri gamse na Studorskem prevalu in dve belki pod vrhom Velikega Draškega vrha.

Temu se reče perfektni ponedeljek!

Razgled s pobočja Viševnika na Spodnje Bohinjske gore

Pod vrhom Viševnika

Ablanca

Viševnik

Rjavina, Luknja peč

Greben Viševnika

Žiga na vrhu Viševnika

Triglav v oblakih

Veliki Draški vrh

VDV, Triglav

Peš proti zahodni grapi Viševnika

Prvi zavoji nad zahodno grapo Viševnika

Žiga po lepo speglani flanki nad grapo

Smuka z razgledom

Srenjski preval

Ablanca z gamsi na Studorskem prevalu

Razgled čez Ablanco

Mali Draški vrh in Viševnik

Oblačnost iz Bohinjske kotline

Proti vrhu VDV

Opasti pod vrhom VDV

Meglice

Triglav z VDV-ja

Pogled proti Kanjavcu

Kanjavec, Triglav

Žiga na vrhu Velikega Draškega vrha

Prvi metri spusta proti Vrtačici

Proti Vrtačici

Pod Toscem

Smuka z razgledom

Nazaj proti Studorskemu prevalu

Planina Konjščica

Planina Konjščica

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja