Nad mestom je še vedno lepo, po vrhu tega pa še neobljudeno… spet

Planina pod Golico

Napoved strašne fronte je očitno botrovala temu, da so pobočja nad Belsko planino več ali manj samevala. No, obiskana so bila, a ne tako, kot v preteklih vikendih.

Že vožnja proti Planini pod Golico je obetala lep dan. Skozi savske jame se “družinsko” v prijetni debati vzpnemo do Belske planine. Od tod sam nadaljujem proti Velikemu vrhu. V zavetju radioaamaterske postojanke se opremim za spust. Ujamem nekaj res krasnih zavojev mestoma po trdem, mestoma po mehkem poprhu, ki ga je prinesla noč. Po debatnem krožku in malici pred pastirsko bajto na Belski planini odcapljam še do Korenščice. Nizke temperature soncu ne dajo prave moči. Le sončne lege nekoliko popustijo. Tako po zaraščenem plazu s Korenščice uživaško odvijugam po ravno prav odjenjanem (ob 15.00). Nadaljujem po cesti in skozi hosto proti Markeljnovem rovtu od koder po pavzi z druščino nadaljujemo proti izhodišču.

Uživali: Azra, Lidija, Marjana, Gregor, Nejc, Karlo, Lovro, Jaka, Nejc in pisec.

GOLicA

Julijci

Tam, kam chodí vítr spát

Razglednica z Velikega vrha

Razglednica z Velikega vrha

Razglednica z Velikega vrha

Stol, Vajnež, Kamnitnik…

Veliki vrh

Vajnež

S Korenščice proti Golici

S Korenščice proti Velikemu vrhu

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja