Pred resnim poslabšanjem vremena še en skok na domače kuclje.

Belska planina

Sankaška proga skozi Savske jame še vedno služi svojemu namenu, tako tudi pristopu do Markljevega rovta, do kamor mi družbo delata Jaka in Azra. Onadva čez Pusti rovt in Križevec nazaj na izhodišče, jaz naprej v sonce, meglo, oblake in lepe flanke.

Pod Belsko planino imam čast v živo spoznati gospoda Janeza Seliškarja, ljubitelja brezpotij, ki tokrat prismuča kar po cesti. Po pomenku nadaljujem na planino, kamor ravno prismuča še Egon. Sam nadaljujem na Veliki vrh, kjer v zavetju kontejnerja čakam, da se razkadijo oblaki. Ko ujamem lepo vidljivost, odsmučam do pastirske bajte, nato pa s pomočjo cuckov še na Korenščico. Od tam po grebenu nad sedlo Kočno in v dolino.

Popeglane in ravno prav odjenjane flanke nudijo užitkarske zavoje, novi Dynafit salonarji pa bodo kmalu ukročeni.

 

Egon

Marčevska zima

Na vrhu

Razgledi proti Kamnitniku

Ovčji vrh

Meja

Pri sosedih

S Korenščice

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja