Jure pred iztekom februarja nekje zasledi objavo turno smučarskih zanesenjakov s Črne gore o druženju in turnem smučanju. Kompletna zgodba je zapisana na njihovi spletni strani skitourfest.me. Po ne prav dolgem usklajevanju, so štiri mesta v avtu že zasedena. Na sobotno jutro smo že na poti proti Žabljaku v pogorju Durmitorja. V guesthousu Highlander v poznih večernih urah ujamemo le še druženje in del spoznavnega večera z udeleženci. Po dogovoru, da se naslednji dan tura prične “posle doručka”, nas premami spanec.

Sončni zahod z Ilinog brda (meja med BiH in CG)

Durmitor

Pod Šljeme

“Posle doručka” se zavleče tja nekam proti enajsti uri dopoldne, a se vsled ne preveč obetavnega vremena ne sekiramo preveč. Ko se končno natovorimo v dva kombija, se zapeljemo do bližnjega smučišča Savin kuk. Od tod na smučkah zavijemo levo od smučišča pod Panali, od tod pa po ne predebeli snežni odeji pod pobočje Radovanj brda navkreber skozi širok zalit graben v smeri Zupci. Pred izstopom na greben, ki vodi proti vrhu Slemena, z vzponom zaključimo. Vidljivost je sem in tja nična, napihan sneg ne obljublja prave varnosti, pa tudi velika skupina turašev z različnim znanjem in predznanjem ni pripravljena na hude podvige v takšnih razmerah.

Z dobrih 2150 metrov nad morjem pričnemo orientacijski spust v dolino. Smuka sprva bolj muka po skorji in megli, nižje ponudi nekaj več užitka. Finale v lično urejeni oštariji pod smučiščem. Pred spanjem nas čaka še odlična večerja, za katero poskrbita “tetki” v Highlanderju. Tako kot jutro, je tudi večer praaaav počasi ugasnil.

Skozi slalomske vratca v breg

Ekipa Skitourfest

V breg

Kombiniran vzpon

Gregov privat BEER

Orientacijsko smučanje

Rožaje (Grope)

V ponedeljek zjutraj “posle doručka” (beri ob 11.00), se z dvemi kombiji odpeljemo z Žabljaka do mosta na Đurđevića Tari, kjer opravimo kratek turistični postanek, nato pa nadaljujemo v smeri Mojkovca. Tu prečimo Taro in nadaljujemo z vožnjo do mesta Rožaje. Sledi presedanje v terence in starega Tamiča 110. Z opremo nas zapeljejo ob potoku Ibar do pastirske vasice Bandžov. Z robo na plano, ruzake na hrbet in na cuckih gas do slabo uro oddaljene Planinske koče Hajla na planini Grope. Domač ambient in prijazna oskrbnika nas očarata. Večer na toplem mine ob dobri večerji in spoznavanju članov odprave.

Brez “manjših” tehničnih težav pač ne gre

Izkrcanje v Bandžovu

Bandžov

Grope

Planinarski dom Hajla

Pod Hajlo in na Hajlo

Naslednje jutro se “posle doručka” podamo v hrib. Cilji so bili seveda visoki, a nam jo kaj kmalu zagode vreme. Povzpnemo se le proti “kuloarju” pod Hajlo, oziroma na greben nad njim. Kaj hitro uidemo vetru v dokaj ojužen sneg in proti koči. Po kratkem “okrepčilu” ugotovimo, da je dan še mlad, vreme pa niti ne tako slabo. Tako se podamo še v dve flanke nad kočo. Kosilo oziroma večerja, zaslužena. Družaben večer se konča s simfonijo smrčanja na skupnih ležiščih, jutranji pogled skozi okno, pa nam nariše nasmehe na ksihte. Čez noč je padlo nekaj poprha, tako se tisti štart “posle doručka” le nekoliko premakne na zgodnejšo uro.

Tokrat nam vreme dopusti na enega od predvrhov Hajle. Razgledov razen na Kosovske planine pod Hajlo nismo imeli, a že ti so fascinirali. Smuka z vrha odlična, z grebena proti koči in skozi “kuloar” pa tako tako.

Čaka nas le še pakiranje in spust nazaj v dolino do Bandžova, kjer nas že čaka prevoz v dolino.

PD Hajla

Na poti

Vanja

Ekipa

Pod črnimi oblaki

V “kuloarju”

Rok

Uroš

Ekipa pod Hajlo

Uroš

Rok

V nizkem preletu

Na sonce

Grega

Rok

Pavza

Rok

Ekipa

Ekipa

Ahmica

Večerno druženje

Gazda

Gazdarica

Analiza ob peči

Drugo jutro spet v sneg

Proti Hajli

Čez greben

Zmagoslavje kanadskega člana ekipe

Carmen & Stojan

Na grebenu Hajle

Rok

Zmaga

Uroš

Jure

Če bi se dogovarjali, se nebi srečali. Klemen Gričar

Plav – Babino polje

Pozno popoldne se iz Rožaje pripeljemo v Plav, kjer nas na mizah ene od oštarij že čaka obilno kosilo/večerja. Sledi še transport do koč v Babinem polju, do katerih se je zadnjih nekaj višincev potrebno povzpeti peš. Do prve dobrih 10 minut, do druge še slabe pol ure. Organizatorji so poskrbeli za res lepo nastanitev. Ni lepšega, kot priti v toplo kočo na področju Bogićevice v osrčju Prokletij.

Pasji vrh (Maja e Quenit in Maja e Vogelj)

“Posle doručka” se tokrat zaradi objektivnih razlogov zgornje koče spet razvleče v zgodnje dopoldne. Na srečo so dnevi v marcu že dovolj dolgi, da se da tudi s poznim štartom marsikaj doseči. Dan je bil čudovit, snega dovolj, po vrhu pa še kvaliteten, še posebej na kosovski strani hribov, kjer ujamemo obilo pršiča med čudovitimi vrhovi Povratek v kočo ob temi.

Z Babinog polja navkreber

Počitek

Krš Bogičevica v meglicah

Skozi zimsko pravljico

Naša četica

Naša četica

Na soncu

Zima

Zima

Babino polje

Proti Pasjemu vrhu

Marijash Bogdash v oblaku

Pogled na planino, kjer smo spali

Pasji vrh še v oblaku

Pasja ekipa na Pasjem vrhu

Katun Bogičevica, nad njim Krš Bogičevica

Marijash (Bogdash)

Krš Bogičevica

Avtoportret

Maja e Ropës

Jure

Jure

Ivan

Ivan

Miško

Dalibor

Vanja

Sergei – Sojuz

Jure

Stojan

Uroš

Dalibor

Porisano…

Ekipa

Jure

Bela prostranstva Prokletij

Stojan in Marijash (Bogdash)

Uroš

Miško

Vanja, v ozadju Pasji vrh

Maja e Vogël

Proti Maja e Vogël

Proti Maja e Vogël

Proti Maja e Vogël

Miško

Maja e Vogël

#skitourfest

Krš Bogičevica

Jure

Vanja

Jure

Miško

Proti Tromedji (Trekufiri)

Zadnji dan bivanja v Babinem polju izkoristimo za še eno turo. Tokrat se podamo preko Katuna Bogićevica proti Tromedji, po naše Tromeji med Črno goro, Albanijo in Kosovom. Na žalost nam vreme prepreči vzpon proti vrhu, tako v gosti megli zavijemo v smeri Maja e Spalit. Vzpon zaključimo na grebenu, ki bi nas v dobri vidljivosti pripeljal na enega od omenjenih vrhov.

Smuka sprva bolj tipanje v megli, nižje pa se le toliko odpre, da najdemo še nekaj užitnega pršiča med redkim gozdom nad Katunom. Ostane še spust čez planino in po cesti na izhodišče, od koder nas organizator zapelje na naslednjo destinacijo.

Čez Katun Bogićevica

Katun Bogićevica, v ozadju Tromedja

Katun Bogićevica

Markolini

Priprave na spust

Tavanje v megli

Lëpushë

Z Babinog polja se po turi preko Plava, kjer se ustavimo na izvrstnih čevapih, zapeljemo v severno Albanijo, natančneje v vasico Lëpushë. V hotelu Alpini nas kljub šibki elektriki pričaka topla jedilnica in odlična večerja. Večer mine v druženju in načrtovanju naslednjega dne, saj sneženje zunaj obeta.

Talijanka (Maja e Vajushës)

Zadnja planirana tura Skitourfesta. Iz hotela se zapeljemo do zadnjih hiš vasice Lëpushë, nato pa ob potoku s smučmi na ramenih proti snegu slabih 200 višincev navkreber. Nad gozdno mejo se nam odpre čudovita dolina obkrožena z vrhovi. Le še sonce manjka. Čez dolino se počasi vzpenjamo proti Talijanki, od koder se odpirajo razgledi na vse strani. Odsmučamo do izravnave, nato pa še enkrat vprežemo pse in na sosednji vrh, oziroma predvrh Talijanke. Še ena lepa flanka je pokracana, mi pa z nasmehi do ušes odvijugamo v dolino.

Na smučke

Proti Talijanki

Proti Talijanki

Pod vrhom Talijanke

Ekipa na vrhu Talijanke

Stojan

Maja e Preht

Razgledi z vrha

Dimitrije

Dimitrije

Ekipa na vrhu Talijanke

Veliki Trojan

Smuk

Miško

Še enkrat navkreber

Stojan

Na grebenu

Pod grebenom

Razgledi

Ekipa

Hribov na pretek

Maja Berizhdolit

Miško

Jure

Stojan

Vanja

Počečkana flanka

Vanja

Nikšić

Po zaključeni turi nam preostane le, da se poslovimo od prijaznih gostiteljev v Lëpushë, poberemo svojo prtljago in se po slikoviti pokrajini severne Albanije in mimo Skadarskega jezera zapeljemo do Nikšića, kjer nas v hotelu Atrium čaka še zadnje dejanje Skitourfesta – zaključno druženje z udeleženci festivala in sponzorji s koncertom do jutranjih ur.

Hotel Alpini, Lëpushë

Cijevna

Leqet e Hotit

Pod črto: Kljub temu, da nam vreme in snežne razmere niso bile preveč naklonjene, smo se z devet dnevnega popotovanja po Durmitorju in Prokletijah vrnili polni pozitivnih vtisov in spominov, predvsem pa z obilo novih prijateljstev in doživetij. Skitourfest pa, letos še “dojenček”, v naslednjih letih pa zagotovo eden lepših festivalov že zaradi pozitivne energije Giga in njegove ekipe!

Uživali: Stojan, Jure, Uroš in pisec.

1 reply

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja