Na originalen sms “Jutr na putr?”, ki mi ga Žiga pošlje na četrkov večer, obstaja samo en odgovor. Jaaaa. Kaj hitro sva dogovorjena še za cilj in ekipo. Roman naj bi me nekaj čez peto pobral v najini ulici. Na žalost slednji zboli, tako, da se sama z Žigom zapeljeva proti Bohinju in po makadamu pod planino Suha. Vmes prisilno pavzirava zaradi nakladanja hlodovine, pa nič za to. Dovolj sva zgodaj.

Na parkingu vrževa ruzake in smučke na rame in gas navkreber. Sprva po suhi poti, kaj kmalu pa prideva na sneg, ki je spodaj precej zmehčan. Hoja po njem brez smučk je ravno še na robu vzdržnega. Takoj, ko prideva iz gozda na planino, pa čisto druga pesem. Sneg lepo predelan in trd kot kamen.

In ja, jutra na planini Suha so čudovita.

Jutro na planini Suha

Jutranje barve v dolini

Vztrajava na peš, saj podlaga lepo drži. Še več, pod Uličicami si nadeneva dereze, saj so stare štapne lepo pomrznjene. Tu naju dohiti še Jaka s Poljan nad Škofja Loko, ki je parking zasedel le nekaj minut za najinim prihodom.

Ko se pot pokonci postavi

Razgledi v dolino so tokrat nekako bledi. Očitno bomo zasmradili in zadimili še ta konček sveta.

Pogled proti Triglavu

Kljub nič kaj vzpodbudnemu pogledu navzdol pa je bol razveseljiv pogled na skoraj sveže stopinje prijatelja, ki ima dereze že vdelane.

Za slabo dlan velika sled medota

Višje ko gremo, bližje smo soncu. Nekaj vetra poskrbi, da podlaga ostaja dokaj trda, a prav prijetna za hojo.

Proti Rodici

Proti vrhu

Tik pod vrhom se mi ob pogledu na lepo zalito flanko kar samo smeji.

Flanka z Rodice

Na vrhu se okrepčamo, razgledamo naokrog in pokramljamo. Jaku poveva za najin plan, da greva še na Veliki Raskovec in do planine Poljana,  pa sprva ni kaj dosti zainteresiran, da bi se nama pridružil. Kaj hitro pa je spremenil mišljenje, ko naju je videl odsmučati po flanki v konto pod Suho Rodico.

Razgled z Rodice proti zahodu

Rodica

Z Rodice na sever

Žiga v akciji

V konto

Smučišče z razgledom na Bohinj

Jaka se ni mogel upreti

Jaka v čudovitem sonožnem levem zavoju

Jaka v čudovitem desnem sonožnem zavoju

Prvi del smučarije smo ocenili s čisto desetko. Z vrha Rodice smo štartali ob devetih, zato sonce še ni imelo časa pretiravati z vročino. Podlaga je zato ostala lepo speglana, pa vendar lepo grifig.

Do konte uživaško nizamo leve in desne zavoje, spodaj pa zopet na dereze in navkreber proti Velikemu Raskovcu.

V konti pod Suho Rodico spet na dereze

Na sonce

Proti Velikemu Raskovcu, v ozadju presmučana Rodica

Proti soncu

Avtoportret s čudovito kuliso

Na grebenu Velikega Raskovca

Vasica Rut na Primorski strani

Skupinska z Malim Raskovcem

Pogled proti zahodu, Suha Rodica, Rodica, Mala Rodica

Tik pod vrhom Velikega Raskovca

Planina Poljana pod nami

Matajurski vrh, Poljanski vrh

Pogled na prehojeno in presmučano

Z vrha Raskovca odsmučamo sprva proti zahodu, nato pa lovimo višino grebena med Malim in Velikim Raskovcem, kjer se podamo na severno stran gore. Tu nadaljujemo po putrčku vse do planine Poljana. Tik nad planino sneg sicer za odtenek bolj opuščen, a še vedno lepo smučljiv.

Smuk z Velikega Raskovca na zahod

Prvi zavoji po severni flanki pod Velikim Raskovcem

Po putrčku

Uživaško…

…tuširanje moža s fotoaparatom

Jaka uživaško…

…in v stilu

Na planini Poljana

Na planini se le še z usti do ušes zagledamo v presmučano, nato pa počasi odcapljamo mimo pastirskih stanov po letni poti na proti dolini. Tudi tu si pot delimo s po sledeh sodeč večjim medvedom.

V okviru poti se s kratkimi prekinitvami pripeljemo vse do ceste, ki nas na naše presenečenje pričaka še lepo zasnežena. Tako nam ostane do avta le še slabih 10 minut hoje.

Turo zaključimo v kampu Danica v Bohinjski Bistrici ob hladnih napitkih in z razgledom na še vedno lepo pobeljene hribe.

Lep dan je bil!

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja