29.3. je bil že vnaprej “pocahnan” datum s pripisom “Rodica”. Lepemu vabilu AO Bohinj je težko reči ne, lepi spomini na predlanski turni smuk pa so tudi vlekli tja gor.

Člani AO Bohinj so poskrbeli, da smo se za pičlih 6 € lahko z gondolsko žičnico zapeljali na Vogel, od tam pa še s sedežnicami do Šije. Prvi jutranji naval turnih smučarjev je kazal na to, da bo vrh Rodice enostavno premajhen za vse.

700_2664 S Šije se vsak po svoje spustimo proti Zadnji Suhi, nato pa več ali manj večina skupine, ki smo se srečali na Šiji, potegnemo proti Lepi Suhi.

700_2665

Snežna podlaga je v jutranjih urah dopuščala udobno hojo brez smučk, na smučeh pa so prav prišli srenači. Sam potegnem na peš do Lepe suhe.

700_2667

700_2674

700_2678 700_2682

Vremenska napoved je sicer obetala nekaj oblačnosti…

700_2684

…a pogled proti cilju je bil lepši.

700_2671

Proti Rodici vodi več poti. To nedeljo očitno ni bila pozabljena nobena.

700_2691

700_2695

Letošnja zima ni bila kaj bogata s snegom, veter pa je tudi opravil svoje, predvsem tu, na meji s Primorsko.

700_2696

Tista obljubljena oblačnost se je le počasi priklatila tudi nad Rodico, pa ni bila kaj dosti moteča…

700_2700

…saj je bila z zahoda na poti že nova porcija jasnine.

700_2704Greben proti vrhu je bil lepo obljuden.

700_2706 700_2710Vrh pa skoraj premajhen za vse.

700_2712Ob besedi Rodica vedno pomislim na legendo, Viktorja. Možakar je rojen v prvi tretjini prejšnjega stoletja, kot se sam rad pohvali. Ob njem človek dobi voljo do življenja.  Prav prijetno je pokramljati z njim, ujeti kak nasvet o dobri smeri smučarije in prisluhniti kaki štoriji iz časov, ko so bile te planine polne živine.

700_2727

Počasi se tudi na vrhu zjasni. Pavzo izkoristimo za okrepčilo in kramljanje s prijatelji. Srečamo tudi možakarja z Nizozemske. Željan je informacij o vseh hribih, ki nas obdajajo. Za razliko od njihovega najvišjega vrha, ki je visok okrog 300 metrov, ima tu kaj videti.

700_2731

700_2735

700_2744 700_2750

Med tem, ko so se turaši še vedno vzpenjali proti Rodici smo Nino, Drago in jaz počasi potegnili proti planini Suha.

700_2733Navadno nisem razočaran, če proti Planini Suha smučam z Lepe Suhe. Tudi tokrat je bilo tako.

Z vrha Rodice se spustimo po precej trdi podlagi v okviru grebena, saj nižje napihana kloža s skorjo ne obeta užitkov.

700_2751 700_2752

700_2755

Sledi smuk po grebenu proti Lepi Suhi, kratek vzpon na njo…in spet uživanje v razgledih.

700_2757 700_2758

Izberemo si še smer spusta po v glavnem še deviških flankah, nato pa gas.

Vršnemu delu je mogoče manjkalo kak firklc ure sončnih žarkov, da bi popustila še vrhnja tanka skorjica. A po kakih 20 višinskih metrih spusta tudi te ni bilo več zaznati. Smučarija postane uživaška.

700_2764

700_2780700_2787700_2791700_2815

Za nami pripelje tudi druščina z Železnikov, Roman in Aleš.

700_2818

Smo si kar enotni, da smo izprali pravo smer spusta.

700_2821 700_2825

700_2828 700_2837

Na Planini Suha nas čaka topel čaj, šilce domačega in pa zaska na kruhu. Vpišemo se še v knjigo udeležencev. Številka se je po podatkih AO Bohinj ustavila pri 125 udeležencih. Seveda število ne zajema tistih smučarjev, ki so šli samo z Vogla na Rodico in nazaj, pa še kdo bi se našel, ki ni bil vpisan.

700_2842

Po okrepčilu, martinčkanju in obveznem zmagovalnem skupinskem fotografiranju sledi še vzpon nazaj na smučišče Vogel.

700_2847 700_2853

Na robu smučišča se nas spet nabere za švoh avtobus užitkarjev v razgledih.

700_2855 700_2857

Turo zaključimo še z vijuganjem po odlično pripravljenem smučišču in pa s postankom na eni izmed teras na Voglu…če nista bile celo dve…terase 😉

 

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja