Ponedeljek…dan, za katerega skoraj 99% delovnega naroda v tej ljubi deželici misli, da bo v službi najbolj produktiven. Hm, to razmišljanje mi je zmeraj bolj všeč, saj mi dopušča, da tiste ponedeljke, ko sam nisem v službi uživam po hribih v popolni samoti 😉Tako se na mrzlo jutro…pa ne prezgodaj…podam proti Bohinju, pred jezerom zavijem levo na gozdno cesto proti planini Suha. Cesta je lepo prevozna, v vršnem delu sicer z verigami. Ker sem prelen za natikanje verig, pa tudi s seboj jih nimam, avto parkiram približno 200 metrov pod stezo, ki s ceste zavije levo in lepo preči vse ovinke ceste. V avtu termometer ob deseti uri pokaže -9 stopinj. Po slabi ure hoje po senci skozi bukov gozd prisopiham na planino Suha. Na planini pa…občutek, kot bi padel v zmrzovalno skrinjo skozi katero po vrhu vsega vleče prepih, čeprav na obronke planine že posije sonce. Ugotovim, da mi je pijača v cevki camelbaga lepo kristalizirala. Hm, nič ne bo s pijačo. Čim prej na sonce……skozi grapco……do ravnine Ulic, kjer me končno pričaka sonce. Tu naredim kratek postanek, se nastavljam soncu…

Ko se nekoliko ogrejem nadaljujem čez Ulice in še čez zadnji senčni del poti navzgor…nato pa eno samo sonce. Kamorkoli se obrnem, mir, tišina, modro nebo in hribi.

Med Malo Rodico in Rodico se počasi vzpenjam po stopinjah predhodnikov. Smuči ostanejo oprtane na ruzaku, saj sneg lepo drži tam kjer je shojeno. Uživam v tišini, ki jo zmoti le škripanje pomrznjenega snega pod mojo težo.

Kmalu sem na grebenu po katerem hitro dosežem vrh.Na vrhu pa…užitek v razgledih. Na eni strani gorenjsko “morje” z Julijci in Očakom……na drugi strani pa v daljavi Jadransko morje.Proti jugovzhodu takole……proti severozahodu takole……vmes pa detajli.Še malica in “skupinska” fotka, potem pa na smučke in v dolino. Sneg pod vrhom odličen, goro “počečkam” in se spustim proti konti pod Rodico……nadaljujem proti robu Lepe suhe. Vmes naredim še par postankov, saj se vsega skupaj enostavno ne morem nagledati.

Na robu si izberem deviško flanko……in vriskaje odsmučam proti planini Suha.Do planine vozim po vseh sortah snega razen južnega. Vršni del Rodice trda kloža s katere se ob vsakem zavoju čudovito zapraši, proti Lepi Suhi nekaj ledenih plošč, z lepe Suhe proti planini Suha pa mestoma nekaj skorje in pa predelan sneg nekoliko težji od pršiča. Gozd pod planino je smučljiv, vendar pomrznjen, tako da je smuka za stegenca kar naporna. Pomanjkanje snega v najbolj strmem delu pa narekuje sezuvanje smučk…če jih seveda nimaš namena v kratkem menjati 😉

Končna ocena: ponedeljki v hribih so res čudoviti 😉

Še to: doma ugotovim, da je komaj leto star Dynafit ZZERO3 popustil pod mojo težo po kakih tridesetih turnih smukih. Jutri ga nesem k prodajalcu, na potezi pa je Dynafit…

1 reply

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor za jure Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja