V hladnem jutru jo mahnem proti Rudnemu polju na Pokljuki, mimo spodnje postaje žičnice na smučišču Viševnik, kjer je že zjutraj kar gneča, saj so zimske šolske počitnice. Pot nadaljujem nad planino Konjščica do Jezerc. Razgledi so čudoviti.

Pogled nazaj proti Srenjskemu prevalu in naprej proti Studorskemu in soncu naproti…

Že na Rudnem polju je bil zjutraj veter prav zoprn, tu pa je še nekoliko pridobil na moči. Ledena zrna snega razmetava po pobočjih in ga meče v obraz. Opremim se s podkapo in bundo in nadaljujem pot…pod Studorskim prevalom proti Velikemu Draškemu vrhu. Pod prevalom napihana kloža pod mojo težo grozeče poči, tako da jo ucvrem na skrajni desni rob, snamem smučke in se prebijem na ravnejši del. Počijem, naredim par fotk…in gas naprej.

S pridobljeno višino tudi veter pridobiva na moči, zato se že kmalu odločim, da se odpovem vrhnji flanki. Mahnem jo do zadnje prelomnice pod V. Draškim vrhom, pripravim opremo in smuk proti Konjščici.

Smuka je bolj rodeo kot užitek. Nekje še najdem kako flanko mehke klože, večina pa je skorjastega snega. Malo pred točko, kjer sem gor grede počival opazim flanko, ki bi bila prav lepa za posmučat…zapeljem na njo in…prav neslišno se sneg pod nogami odpelje kakih 25-30 metrov pod mano, nad mano pa se prav tako odpelje še par metrov klože. Na srečo je plazina toliko ozka, da odsmučam na varno. Ko po robu prismučam na konec naplazenega snega, se zamislim… Po kakih petih minutah se kolena toliko umirijo, da lahko fotkam…

Smučanje nadaljujem čez Jezerca do planine Konjščica, kjer je obvezen fotošuting meni priljubljenega pastirskega stanu…

Po kratkem postanku na planini pa smučke na ramo in peš na zgornjo pot od koder odsmučam proti smučišču Viševnik in do avta na Rudnem polju.

Vetroven pa vendar sončen, predvsem pa dan poln adrenalina;)

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja