Prvomajski prazniki so sestavljeni iz praznika dela in pa dneva upora proti okupatorju. Če se ta dva praznika v koledar umestita tako, da z nekaj dnevi svojega dopusta sestaviš prave male počitnice, je že to človeku v pravo veselje. Seveda smo letošnji koledar naštudirali že vnaprej, tudi ideja o tripu po delu bivše Juge je padla že prej, natančen plan pa se je tudi sestavljal nekaj časa.

Tako smo na lepo sobotno jutro 25.4. ekipa Saša, Azra, Nino in jaz že ob samem štartu prekašali tudi Chucka Norrisa, saj smo štartali enkrat dvakrat. Pa nebi v detajle o tem…
untitled-4265

Naš prvi cilj je bila jutranja kava na počivališču na Voklem, od tam pa via Zagreb, Slavonski Brod pa vse do vasi Lukavica pri Doboju, kjer obiščemo Ninove sorodnike.

Čvrst stisk roke, objem, preprostost, obenem pa uglajenost Ninotovega strica in bratranca polepšata dan.

untitled-4181Po sproščenem pogovoru o tem in onem nadaljujemo proti Zenici. Od daleč je mesto precej podobno Jesenicam, saj je prav tako železarsko, infrastruktura pa je bila očitno v zlati dobi železarstva bivše Jugoslavije grajena po istih načrtih. Razlika je le v tem, da ima Zenica lepo promenado, ljudje pa se še znajo družiti na njej.

Končni cilj prvega dne je Sarajevo. Čevapi v Željo 2 za večerjo, špancir po Baščaršiji, nato pa nočitev v hostlu Massimo. Cenovno ugodno in le streljaj od Baščaršije. Priporočam.

Nedelja je bila rezervirana za ogled tunela pod letališko stezo Butmir in pa izlet na Bjelašnico. Prvotno je bil zastavljen cilj vas Lukomir, vendar smo ga nekoliko spremenili, saj je do sredine maja do te odročne vasi cesta še neprevozna. Zato se zapeljemo do vasi Umoljani. V vaseh pod Bjelašnico so zime hude in dolge. Temu primerno je prilagojena tudi infrastruktura. Džamija na začetku vasi Umoljani po materjalu iz katerega je zaščitena, spominja na bivake v naših hribih.

untitled-4194Vas je prav tako odlično izhodišče za turno smučanje, kar je potrdilo tudi srečanje z lokalnimi turaši v vaški oštariji. No, tudi prenočiti bi se dalo v tej koči…

untitled-4190Terenov tudi ne primanjkuje.

untitled-4205Ob povratku se ustavimo še ob razbitinah hotelov na Bjelašnici in pa pod skakalnicami, ostanki olimpijade iz leta 1984.

V dolini se sprehodimo še ob izvirih reke Bosne (Vrelo Bosne). Dan zaključimo v Sarajevu.

Ponedeljek, dan boja proti okupatorju. Dan pričnemo z raznovrstnimi pitami na Čaršiji in pravo kavo. Po jutranjem sprehodu pa izlet v zgodovino.

untitled-4186 untitled-4185Iz Sarajeva se zapeljemo do Konjica, kjer je od nedavnega možen ogled Titovega bunkerja.

untitled-4249 untitled-4210 untitled-4219 untitled-4229Po ogledu si privoščimo počitek ob Neretvi, nato pa se zapeljemo še do Boračkega jezera nad Konjicem.

untitled-4255Jezero v teh dneh še sameva…čez dober mesec pa bo tam že prav živahno.

Pot nadaljujemo po dolini Neretve, ustavimo se še v muzeju v Jablanici. Pred leti je bil muzej zaprt, sedaj je spet zgledno urejen, dopolnjen z etnografskim muzejem, del pa je namenjen tudi zadnji vojni v BiH. Kustos v muzeju je tradicionalno prijazen in ustrežljiv, obenem pa enciklopedija znanja.

V popoldanskih urah prispemo v Mostar. Nastanimo se v že znani hiši Lejla. Vreme je ob prihodu aprilsko, z nekaj kapljami dežja, kar pa nas ne moti preveč. Večer uživamo v dobri večerji v eni izmed Mostarskih gostiln. Pred spanjem pa še nekaj fotk.

untitled-4279 untitled-4258 untitled-4272 untitled-4277

Deževno oblačen torek izkoristimo za ogled Mostarja po dolgem in počez, popoldne, ko nam gre tudi vreme na roko, pa se zapeljemo še do vrela Bune. Večer je seveda zaseden za kulinarično razvajanje v Mostarju.

V sredo se po zajtrku zapeljemo do v vojni skoraj do tal porušeno, danes pa spet slikovito vas Počitelj.

untitled-4315 untitled-4306

Prav na vrhu Počitelja nas med špancirjem prestreže ženička in nam postreže z doma narejenimi sokovi. Osvežitev na pravem mestu. Po klepetu nadaljujemo pot v smeri Livna.

Nekaj dni pred odhodom na izlet dobimo telefonsko številko možakarja, ki običajno ve, kje se nahajajo divji konji na planini Krug nad Livnim. Za klic na Mariovo (Maca) telefonsko številko mi ne bo nikoli žal. Mož nas je natlačil v Lado Nivo in nas po makadamski cesti zapeljal na planino. Namesto, da bi mi iskali konje so konji prišli k nam. Konji poznajo avto, pa tudi dobrote, ki se navadno pripeljejo z njim. Škoda le, da smo bili na planini sredi dneva, ko je svetloba za fotografiranje prej kot ne obupna.

untitled-4354 untitled-4368 untitled-4405 untitled-4453 untitled-4455

In ko so šli oni…smo tudi mi odšli čez planino…nazaj v Livno.

untitled-4466-EditUra je kazala ravno toliko, da smo preračunali, da sončni zahod lahko ujamemo v Zadru. Pozdrav soncu…

Infrastrukturo in lepo svetlobo nekateri s pridom izkoristijo za poročno fotografijo.

untitled-4640Ko sonce pade v morje pot nadaljujemo na otok kamna, sonca, oljk…

untitled-4714 untitled-4706Po dveh dneh uživanja na Pagu potegnemo proti domu. Na petek zvečer po 2000 prevoženih kilometrih zaključimo naše “delavske” praznike.

Ostala sta nam seveda še sobota in nedelja, ki jih s pridom izkoristimo za nabiranje dodatnega holesterola pred najdaljšim dnevom v letu…ponedeljkom po praznikih 😉

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja