Po študiranju vremenskih napovedi, ki je letošnje poletje že prava znanost, se z Lukom odločiva, da v noči na prvi jesenski dan potegneva čez Predil na ono stran in po cesti najvišje, kamor se pri nas še da pripeljati z avtom, na Mangartsko sedlo.

Hladen veter na sedlu nama dirigira tempo oblačenja, nato pa hoje navkreber. Na vrhu Mangarta sva dobre pol ure pred sončnim vzhodom, predstava pa se prične že pred tem. Tam daleč se začne barvati nebo v najlepše jutranje odtenke.

Mangart-4809Očak je spet najbolj izpostavljen.

Mangart-4806-2Jalovec je s te strani drugačen.

Mangart-4815

Tako daleč, pa tako blizu.

Mangart-4824Za najinim hrbtom pa tole…Montaž z družbo v najlepših barvah.

Mangart-4834

Pogledi nama begajo na vse strani medtem, ko tam izza Škrlatice iz sekundo v sekundo na plano leze nov dan.

Mangart-4838

Najvišji spet zažari v drugih barvah.

Mangart-4848

Tudi Montaža na eni in Jalovca na drugi strani se dotaknejo prvi jutranji žarki.

Mangart-4857

 

Mangart-4866

Kanin pa takole…

Mangart-4887Svetloba gre po svoje…pod oblački…

Mangart-4890

Greben pod nama naju vabi s svojo svetlobo, ki obeta nekaj toplote.

Mangart-4910

Pred spustom še razgled proti zahodu z vetrovnega vrha.

Mangart-4958Med potjo opazujem igro senc…

Mangart-4961

Mangart-4927

Po malici na osončenem grebenu sledi še spust proti dolini.

Mangart-4996 Mangart-5033

Pred kosilom sva že doma, prijetno utrujena pa vendar napolnjena z energijo.

Če bi le cela jesen bila taka, kot je bilo prvo jesensko jutro…

1 reply

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja