Po dnevu počitka za katerega mi je bilo itak žal, da sem ostal doma, se z Juretom- Copatkom spet ujameva v tajmingu. Tokrat ne bezljava že navsezgodaj, saj imava do pristopa na Vršiču le dober pljunek vožnje. Ob pol osmi me pobere na Plavžu, nabaviva gorivo in “kofitugou” na Petrolu, nato pa proti Kranjski gori, kjer se že kažejo tiste lepe jutranje farbe nad hribi.

Posuto in spluženo cesto na Vršič Juretova rdeča strela z lahkoto zdela. Parkirava na vrhu Vršiča…pred nama pa…

Vrhovi se že zafarbani tako, da sem v minuti v pancarjih, ruzak z dilami na hrbtu in gas u breg. Jure se še obira, itak pa me kmalu ujame. Jah, pobezlan je…kaj čm. Del poti hodiva skupaj, nato se razideva. Sam jo ureže v Pripravniško, jaz pa direktno proti Vratcam. Danes imam to čast, da hodim v tej smeri sam. Cel ograbek znancev se napoti proti grapam…Župančičevi, Pripravniški, tako, da uživam v samoti. Nekje na sredini melišča me obsije toplo sonce. Paše po hoji v hladilniku.

Razgledi so takoj popolnoma drugačni, lepši…

V zgornjem delu melišča pod Vratci se gaz izgubi med smučinami predhodnikov, tako da parkrat fino zakopljem do čez kolena v mehak sneg. Pa nič zato. Vratca so že tu…kot po navadi vetrovna.

Zato toliko bolj paše, ko enkrat dosežeš sonce.

Pogled na prehojeno pa vedno paše.

Prvi koraki po Grebencu proti Mojstrovki so prav uživaški. V brezveterju se sonce močno upre, rokavice so že preveč. Razgledi pa…

Kmalu se pokaže današnji cilj.

V uživaškem tempu nadaljujem proti vetru, Jure pa me že čaka pri izstopu iz Pripravniške grape. Pravi, da ga že zebe. Hm, kaj pa bezlja 😉

 

Skupaj ob prijetnem kramljanju nadaljujeva proti vrhu.

 

Vrh kot po navadi v vetru…pa vseeno ponuja čudovite razglede.  

Skoraj istočasno na vrh prilezejo še ekipce iz grap…kratka debata v vetru, priprava opreme, fotkanje, nato pa počasi v finale ture.

Sama jo potegneva pod grebenom pod Veliko Mojstrovko, saj vse kaže, da bo tam smučarija za vriskat. Še kulise sva imela lepšo, kot v gledališču.

Jure začne, za njim pa vriskajoč še sam.

Še pogled na presmučan vrhunski pršič…pršič za vikat!…nato pa pod Grebencem do Vratc, od tam pa spet v senco in proti Vršiču. Sicer razrito melišče ponuja še vedno lepo smučarijo, a vseeno je potrebno nekaj nežnosti pri zavojih. Sam sem šel nekoliko bolj na trdo, zato so še isto popoldne elanke romale na servis. Mine so prisotne…pod tanko snežno odejo.

Podatki:

– razdalja: 7,2 km v obe smeri

– višincev: 868 m

– koristna zguba cajta: 3 ure

– fotke: Nikon D300, Sigma 10-20 mm, f4-5,6

Anadr prfekt dej 😉

2 replies

Trackbacks & Pingbacks

  1. […] smučarije. Žal razmere niso dopuščale, časa ni bilo, pa še zadnji rodeo po plazovini pod Malo Mojstrovko je pustil pečat (beri graben) v drsni ploskvi mojih dilc. Remont je bil […]

  2. […] grapa SloAlp, Smučanje, Snežni vzponi December 20th, 2012 Včerajšnja Mirotova objava iz Mojstrovke naju je z Maretom prepričala, da izkoristiva lepo napoved in tudi midva skočiva preverit […]

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor za Snežni vzponi – Mojstrovka – Pripravniška grapa | Zunaj.si Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja