Z Juretom se po nedeljskem pogovoru družno odločiva, da v ponedeljek zjutraj skočiva na Malo Mojstrovko. Nedeljske procesije bodo mimo, pa tudi poročila ostalih turašev niso slaba. Nekaj čez deveto sva na parkirišču na vršiču skoraj sama. Le predhodnika iz sosednje Italije sta že v plazu. Zapodiva se za njima. Višje na melišču naju ujame veter…le s kod se je vzel? Jureta pete tokrat nesejo nekoliko hitreje, zato potegne naprej, jaz pa v svojem tempu nadaljujem. Ko prideva čez Vratca se veter nekoliko umiri, vsake toliko še vedno prinese kak sunek, a hoja je čisto drugačna, saj naju celo pot greje sonce.

Razgledi na vse strani so spet čudoviti.

Snega je tu gor dovolj, tako da bi se dalo peljati tudi v Drevesnico.

Uživam v umetnijah narave……pogledujem proti Vršiču……medtem, ko je Jure že skoraj na vrhu. Nasproti Mojstrovke počasi tudi sam napredujem proti vrhu. Na vrhu pa…mmmm

Sledi še gasilska……smučke na noge……in gas!

Po mestoma trdi kloži, mestoma mehki, vsake toliko pa najdeva tudi pršič odvriskava proti Vratcom in po melišču proti avtu.Lep sončen dan sva zaključila ob steklenici s hmeljevim napitkom v dolini…

Fajn je blo!

 

1 reply

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja