Piše se 9. december v letu 2012, jaz pa prvič v tej sezoni na turnih dilah. Hm, a je to globalno segrevanje al pa lenoba…al je pa obojega po malo.  Ok, obilnejših snežnih padavin do sedaj v naših koncih ni blo, tako, da smo že komaj čakali pošiljko belega. Prejšnji dan ga mede, da mi gre v službi kar na smeh ob misli, kako ga bomo naslednji dan gazili. Vmes se je vmešal še veter, ki je na primorskem lepo žvižgal okrog vogalov, tu pri nas pa je skromno pošiljko snega prenašal z enega kupa na drugega.

Napoved za snedeljo je bila perfektna, zato se nas nabere za dva avtomobila. Potegnemo jo do Planine pod Golico, nato pa proti Jeseniški planini…

…do pastirske koče na Petelinu.

Pri koči krajši postanek, saj Mato že jamra, da je skoraj brez zajtrka. Ko se okrepčamo, se zapodimo v breg čez planino. Veter prejšnji dan je opravil svoje, tako da je del planine skoraj kopen in je še vedno opaziti delo divjih prašičev, ki so preorali skoraj celo planino.

Skromna odeja nas ne moti preveč pri tako kičastem vremenu. Višje proti grebenu se snežna odeja debeli, tako, da nam daje upanje po lepih zavojih.

Pod grebenom se nas večina odloči odložiti dile, Remic pa vztraja do vrha. Ruševje še ni pokrito, zato smučarija z vrha ne daje hudih užitkov. Je pa zato razgled enkraten.

Vmes usekamo še fotošuting na temo “Karavanke med leti 1960 in 70” 😉

Med ruševjem se povzpnemo še na vrh pogledat, kaj delajo na oni strani…

Na vrhu se ne zadržujemo preveč, saj tu vedno po malem pihlja…

Spustimo se nazaj do pod grebena, kjer nataknemo smuči in….gasa.  Tudi Tank je užival 😉

Po prvih zavojih prezadovoljni, saj je bil sneg boljši, kot je sprva dajal občutek. Tole pa so prve špure letošnje sezone…

Tokratno nedeljo smo skupaj uživali Ana, Simona, Karmen, Igor, Klemen, Mato in jaz.

2 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor za Matej Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja