Red je in spodobi se, da se kulturni praznik ustrezno počasti. Z nočne se peljem proti domu, na Peračici se v daljavi vidijo naši hribi…v lepih barvah, tistih jutranjih. Takih, da človeka zbudi, mu da v razmišljanje…postelja al gor? Prevladala je tista druga. Kontaktiram še Ninota in nekaj čez osem sva že na poti proti Planini pod Golico. Najin cilj je Hruški vrh oziroma Hruščanski vrh, kot ga poznamo tu spodaj pod Karavankami.

Pr Čop je že kup mladcev, ki se pripravljajo na turo. Sama se zapeljeva mimo Sv. Križa do Belega potoka. Pri Tarmanu na dvorišču pustiva avto. Ne bo jezen…naju pozna 😉 Smučke na noge, ruzake na hrbet in u brege. Mimo podrte karavle čez Mentn proti Jeseniški planini. Pot je s te strani presankana. Trda špura snežnih sani se prileže. Hoja je lažja. Višje nad cesto greva del poti po celcu, pri lesi pa se spet pokaže sled turašev, ki so pristopali po letni poti. Večina jih gre direktno na Klek, midva pa se spustiva do ceste, od tam pa proti Zgornjim tratam. Tam srečava fantine s Kamne gorice, ki sta že odsmučala s Kleka  (Petelina). Njun nasmeh je povedal vse o smučariji tam gor. Tu se nama tudi odprejo razgledi na Julijce.

Julijci, pogled iz Zgornjih tratPo kratki debati jo potegneva naprej. 

Proti Jeseniški planiniPo slabi urici hoje sva pri pastirski koči na Petelinu oziroma na Jeseniški planini.

Pastirska koča Na PetelinuOzirava se navzgor. Pod vrhom Petelina (Kleka) je že četica turašev, leva flanka je tudi že lepo zvožena, desna pa…hm, očitno brez podlage

Petelin, KlekPri koči se oblečeva, saj kot po navadi spet piha. Po levem pobočju se počasi vzpenjava proti grebenu pod Klekom, nato pa levo proti sedlu Rožca. Pod vrhom flanke srečava dva domača uživača… Vse to naju še čaka si misliva…in greva naprej.

Proti KlekuUživač

Brez lepih razgledov tudi tokrat ni šlo.

Struška, Medji dol, Belščica, Stol

Razgled na čudovito a na žalost spet zaprto smučišče Španov vrh spet da misliti kakšne ljudi imamo v dolini na vodilnih položajih! Pa dovolj o tem, da s politiko ne zasvinjam bloga…

Pogled v dolinoNino jo kar gre…proti Rožci.

Proti Rožci

Proti Kleku

Kar nekajkrat sem šel že tu gor zadnja leta. Vedno občudujem drevo, ki raste pod sedlom. Do lani mu je družbo delal posušeni macesen…a je žal padel.  Kljubuje vremenu in času...

Tu zgoraj se nama spet odprejo drugi razgledi…

"Tavelki" hribi tam čez

Ko greva proti Rožci se nama pokaže najin današnji cilj.

Hrušanski vrh

Na sedlu lepo vleče z avstrijske strani, zato pospešiva tempo. Pri sosedih je lepo presmučano, tudi zahodno flanko Kleka so posmučali.

Klek

Pogled na Koprivnjak in spomin na lansko turo.

Koprivnjak

Sonca danes ni v izobilju, je pa zato svetloba toliko bolj zanimiva.

Hrušanski vrh

Pogled nazaj

Hrušanski vrh

Na poti občudujeva vrh in gledava možne variante za smučanje navzdol.

Hruščanski vrh

Malo pod vrhom imava obzorje še večje…

Pogled v dolino

Na grebenu se nama odpre še pogled proti Dovški babi…

Dovška baba, KoprivnjakPočasi le primaširava na vrh oziroma točko, od koder bova smučala.

Hrušanski vrhNa srečo nama na vrhu veter nekoliko prizanese, tako, da se v miru pripraviva, pomalicava. Mimo prideta še dva turaša. Eden z Vrhnike, drugi v Ljubljano priseljen Štajerc.

Narediva še par fotk in družinsko…

Julijci

Hrušanski vrh, Dovška baba

Karavanke

Hruščanski vrh

Sledi spust proti sedlu Rožca. Voziva po flanki proti Hruščanski planini, nato pa odvijeva levo proti grebenu. Po grebenu v smuku proti Kleku. Pod Klekom snameva smučke in jih nosiva dobrih 20 višincev nazaj pod Klek. Iz samega vrha smučarija v vršnem delu po trdi podlagi, v flanki pa pršič z malo skorjice. Ko prideva pod Klek pa se nama kar samo zasmeji. Cela flanka pršiča…

Pod Klekom

Uživač

Uživač Nino

Spod Kleka

Jeseniška planina

O smučariji po Jeseniški planini ne bom zgubljal besed 😉 Spodaj se drživa desno po flanki, nato pa po poti pristopa nazaj do avta. Turo zaključiva Pr Čop v Planini pod Golico ob navijanju za srebrno Tino.

Končna ocena: lepo kulturno preživet dan 😉

 

7 replies
  1. Matej says:

    Sj ni kej za govort:) JE vse povedan s slikam…:) Ture na Austrijsko stran pa zgledajo nore… Bo treba en lep dan sprobat, ko ne bo pihalo:)

    Odgovori

Trackbacks & Pingbacks

  1. […] Po premagani zadnji strmini smo le na vrhu..pri Izidorjevemu znamenju. Sam sem drugo soboto zapored tu gor. […]

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja