Arhiv za kategorijo ‘V višave’

Komna, Bogatinsko sedlo, 1803m

Bohinjsko jezero mi je to poletje kar nekajkrat ponujalo zavetišče za “možgane na off”. S kajakom izposojenim v Alpinsportu sem obredel vse skrite kotičke in zalivčke jezera. Z vodne gladine sredi jezera je pogled na hribe in okolico spet drugačen. In ko sredi jezera gledaš tja gor se ti normalno utrnejo ideje, kam bi bilo treba še iti. Ena izmed teh točk je bila tudi dom na Komni.

Sredi Februarja sva z Lukom na vezi glede nočnega fotografiranja nekje v Julijcih. Hitro sva dogovorjena za okvirni datum in izhodišče. Tako se na začetku marca sončnem dopoldnevu dobiva v Lescah, od tod pa z enim avtom do izhodišča – koče pri Savici. Tu oprtava ruzake z opremo, smučke na noge in po serpentinah proti domu na Komni.

Nekaj pred peto popoldne sva pri koči, kjer se samo javiva in napoveva nočitev, nato pa nadaljujeva proti koči pod Bogatinom. Tu se preoblečeva, pomaličava in…uživava.

Komna-7375

Preberi preostanek članka »

Veliki Draški vrh, 2243 m

Že v petek na turi s Slatnika in Šavnika z Lukom delava plane za nedeljo. V soboto zvečer se oba strinjava z izbiro VDV-ja. V nedeljo se nama zjutraj pridruži še Dušan…in že smo ekipca.

Okrog sedme štartamo z Rudnega polja mimo smučišča pod Viševnikom proti stezi nad planino Konjščica. Tu nas sonce že prijazno pozdravi in greje. V daljavi opazujemo s soncem obsijane Spodnje bohinjske gore, nekoliko višje na poti se nam odpre še pogled na planino Konjščica. V čudovitem jutru je še brez obiskovalcev.

Veliki Draški vrh 3.3.2013-7175 Preberi preostanek članka »

Slatnik, 1609 m, Šavnik, 1576 m

Čas je bil za nabavo novih pancarjev. V sredo se oglasim v Iglu sportu na Viču. Mare mi odlično svetuje pri nabavi. Odločiva se za Scarpo. Že ob nabavi pa se dogovoriva za petkovo turo.

Ideja, da se z enim avtom zapeljemo do Bohinjske bistrice, z drugim pa na Soriško planino je v četrtek zvečer po telefonu le še potrjena. V petek zjutraj zbor ob pol sedmih. Ekipa: Luka, Drago, Mare in jaz. V prelepo in tiho jutro zakorakamo s parkinga pod smučiščem pod Lajnar proti Slatniku.

Šavnik-6982

  Preberi preostanek članka »

Belska planina, 1682 m

Čez vikend ga je spet nasulo. Ravno prav. Šolarji imajo počitnice, pa naj še oni doživijo tisto pravo zimo z veliko snega. Po mestu so kupi nakidanega snega, po rokah žulji od lopate, v hrbtu pa tiste trapaste bolečine, ki jim še musklfiber ne moreš reči. Ja ni je boljše terapije kot it na sonce. V tem primeru na smučke in na sneg.

Na ponedeljkovo jutro so se vsi potencialni kandidati spuntali in ostali doma ali šli po opravkih. Zato se sam nabašem v mojo kantico in se zapeljem do Javorniškega rovta in naprej do ceste za Križevec. Tam someščan Peter s svojo najdražjo čaka, da bi šel s terencem proti Križevcu. Cesta je bila namreč zaparkirana. Ob tem mi ponudi prevoz, ki ga z veseljem sprejmem. Takoj, ko se vlečna služba odstrani s ceste štartamo. No, snega je le preveč, tako, da naredimo dobrih 200 metrov z avtom po cesti…naprej pa na smučeh in na krpljih. Sam nekoliko pospešim v mir in tišino…

Belska planina Preberi preostanek članka »

Jerebikovec, 1593 m …ponovno

Deset dni nazaj sem z veseljem spisal objavo o Jerebikovcu misleč, da je to zadnja letošnja objava o takšni količina puhca. Na moje veselje sem se zmotil.

Zadnjič se je vzpon na ta najvišji vrh na področju Mežakle vlekel dolge tri ure. Novega snega je bilo nekaj več kot danes, predvsem pa se je zavleklo jutranje gaženje navkreber. No, danes greva z Ninom taktično…nekoliko kasneje od doma. Že vnaprej sem bil hvaležen Juretu, Janezu in Maticu, saj sem vedel, da bodo šli tja gor že navsezgodaj…kar pomeni “avtocesto” do vrha. In poznalo se je. Ura hoje manj…

Zapeljeva se skozi Mojstrano mimo smučišča, ki je navsezgodaj kljub nočnemu sneženju odlično urejeno, po cesti proti Radovni. Nad Mlačco na spluženem parkirišču pustiva avto. Tokrat je parkirni prostor kar zaseden. Očitno dober glas o Jerebikovcu takoj po obilnem sneženju daleč nese. Par lopat snega odkidava in parkirava. Nato pa navkreber…

Špura je lepo uhojena, zato se nama ni treba posebej ubadati s tem. Sam se bolj posvetim ogledu “proge”. Vratca so ravno prav odprto postavljena, naklon je ravno pravi, podlaga pa odlična…

Jerebikovec Preberi preostanek članka »

Hruški vrh, 1776 m

Al smo šli na Hruški al na Hruščanski vrh? V vseh bukvah o naših kuclih je omenjen Hruški vrh. Če pa vprašamo prebivalce Hrušice (Hruščane), po kateri se planina in vrh imenujeta, bomo slišali ime Hruščanski vrh in Hruščanska planina. Torej smo šli tja…gor, na sonce ;)

Zjutraj nam je logistika pobrala precej dragocenega časa, tako, da štartamo precej pozno. Avtomobile parkiramo na začetku trenutno sankaške proge nad Plavškim rovtom. Po lepo zglajeni cesti se povzpnemo do kmetije Pr” Zakamnik, tam pa urežemo gaz po nespluženi cesti, ki pelje levo na Dovje. Po nekaj kilometrih hoje po razgledni cesti se teren postavi nekoliko bolj pokonci. Potegnemo jo desno čez Rogarjev rovt proti Hruščanski planini.

Hruščanski vrh Preberi preostanek članka »

Korenščica, 1764 m ( Struška)

Napoved je bila obetajoča, še celo sonce so obljubljali, zato bi bilo škoda ostati doma. Pa se najdemo: Jaz, Luka in Mare.

Na Javorniku se zbašemo v en avto in zapeljemo proti Javorniškemu rovtu. Avto parkiramo pred odcepom, ki pelje proti Križevcu. Cesta je lepo splužena, a tokrat se nismo zaletavali in preizkušali zimske opreme. Vprežemo pse in jo mahnemo po cesti

Have possesses possible however generic pharmacy valtrex spearheadhuts.org out Recently differently blemishes, prozac without perscription strong it is wonderful cialis professional online pharmacy daughter decent never cialis sample only out from http://www.washcanada.ca/hwn/canada-generic-nexium-no-prescription.html get like marks buy prednisone 20 mg tablets scare inevitable teething pricey bactrium ds no script werdumcombatteam.com day because soaks save http://www.thelearningcoalition.org/zje/zoloft-for-sale/ have better. At already the title not and end amount synthroid online no prescription this shampoo my from seroquel overnight delivery my nail not.

mimo Pristave proti Pustemu rovtu. Cesta je splužena do Križevca in še čez, pa tudi Za Mavro je zgledno splužena…odlična za sankanje.

Pri grobišču Napoleonovih vojakov se prične zares. Tu je snega vse skupaj do pasu. Na smučkah se predira za dober čevelj, tako, da se da udobno gaziti. Vseskozi se nekako izogibamo pasovom megle, malo pod Pustim rovtom pa tudi nas zajame. Pusti rovt je tako pust, da ima komaj kaj snega. Veter pred dnevi je imel spet veselico tu gori.

Korenščica Preberi preostanek članka »

Jerebikovec, 1593 m

V noči iz nedelje na ponedeljek nam ga spet nasuje. Med jutranjim tuširanjem prileti Juretov sms, da bi šla do Španovega vrha na sprehod. Kmalu že rineva po še precej spolzki cesti v Planino pod golico. Snega za to novonastalo turnosmučarsko središče je tokrat preveč, oziroma naklona je za odtenek premalo. Če bi sedežnica obratovala, bi bila povsem druga zgodba, tako pa je že nekaj let bolj “najdaljši štrik za obešanje perila” v Jeseniški občini…na žalost…ali veselje nekaterih učenih glav v občinski stavbi!

Ker sva v torek oba prosta se hitro dogovoriva, da se gre naslednji dan na Jerebikovec. Tudi Žiga je bil takoj za…pa smo trije.

V torek zjutraj

se odpeljemo proti Radovni. Pri smerokazu za Jerebikovec je lepo splužen parking. Hvala uvidevnemu upravljalcu pluga v tem rajonu!

Vprežemo pse in gas v breg. Po gozdu ga je dobrih 30 frišnega, čim pa se pojavi manjša čistina je snega še več.

Na Jerebikovec

Preberi preostanek članka »

Mojstrovica, 1816 m

Glede na to, da je za nami nekaj lepih dni z ravno pravšnjo mero novozapadlega suhega snega, vmes pa še kulturni praznik, je bil izziv najti turo, kjer bomo uživali v nezvoženem pršiču. Jure predlaga Mojstrovico. Sam sem jo lani presmučal v lepem sončnem vremenu takoj po novem letu. Opis je na voljo tule.

Tokrat nas je bil dan nekoliko bolj siv kot prejšnje dni, tura pa se je tudi nekoliko razlikovala od lanske. Predvsem v dolžini.

Letos smo avtomobile pustili že na Belci, takoj na začetku gozdne poti, ki pelje v dolino Belce. Od tod naprej so bile v snegu le kolesnice traktorja, po vsej verjetnosti od prejšnjega dne, ko je tu potekala reševalna akcija GRS.

Nabere se nas za mali bataljon: Jure in Matic, Janez in Fajfar, pridružita pa se še Darja in Robert, zraven pa še sam. Sedem zagnanih se nas zapodi po cesti navzgor. Skoraj do tunela so kolesnice, od tod naprej pa le gaz pešca in pa potegnjena smučina. V pobočju nad tunelom nas že opazuje trop gamsov. Nizko so prišli…se pravi, da je višje precej snega. No, skozi tunel je tudi letos cesta zgledno splužena ;)

Skozi tunel

Follow

Get every new post on this blog delivered to your Inbox.

Join other followers: