Arhiv za kategorijo ‘V višave’

Hajnževo sedlo, 1701 m

Vremenarji za 18. april po dolgi zimi napovedujejo temperature čez 20 stopinj, snega v hribih pa je še ogromno. Ker z Matotom že lep čas nisva skupaj vandrala po snegu, se dogovoriva za zgodnji štart v pomladno jutro.

Nekaj pred šesto se dobiva v Tržiču, od tod pa se zapeljeva proti Ljubelju. Pod Ljubeljem skreneva z glavne ceste in parkirava rdečega Tepca na parkingu ob cesti. Dile naveževa na ruzake in jo mahneva po kolovozu proti planini Korošica. Jutranji špancir ob žvrgolenju je prav prijeten…če odmislimo pot navkreber. Sneg se višje gori tali že tudi ponoči, tako, da so potoki ob poti in čez pot deroči.

Kmalu prisopihava do prvih plazišč, kjer že lahko natakneva smuči. Proti planini Korošica je snega čedalje več. Ogledujeva stene nad nama, za nama pa se Begunjščica že koplje v soncu.

Begunjščica v soncu Preberi preostanek članka »

Turni smuk AO Bohinj z Rodice

Vremenska napoved je obetala lep dan, snega po hribih pa v izobilju.

Ob pol osmih sem že na spodnji gondolski postaji. Ekipa iz AO Bohinj je poskrbela, da je bila enosmerna karta za gondolo nekoliko cenejša, zraven pa so nas žičničarju na Voglu počastili še z vožnjo na Orlove glave.

Od tod med prvimi z legendo Rodice Viktorjem potegneva po le nekaj milimetrov odjenjanem pomrznjenem snegu nad planino Suha. En sam užitek.  Od tod pa skozi desni žleb navzgor desno od Ulic. Zaenkrat še ne kaže, da bo obisk pretirano množičen.

Viktor Preberi preostanek članka »

Pod malo Ponco, 1925 m

18. marca naj bi bil datum, ko je že vse pripravljeno za Jožefov sejem na Jesenicah. Takrat naj bi bila pomlad v naši dolini že v polnem razmahu. No letos je pomlad in je ni. Sonce je že močno in visoko, sneg pa je zopet presenetil cestarje. 18.3.2013 se zvečer iz službe pripeljem v nesplužene Jesenice. Že med potjo z Juretom premlevava kaj si naslednji dan izbrati za cilj.

Zjutraj dorečeva…proti Ratečam, nato pa proti Tromeji oziroma Peči. Pridruži se nama še Žiga, iz Ljubljane pa sta tudi že na poti Luka in Jure. No, med potjo pridemo na idejo, da bi šli s sedežnico do vrha velikanke, nato pa naprej proti Mali Ponci…v senčne lege.

V Planici se s Planičarji hitro dogovorimo za gratis vožnjo s sedežnico ob letalnici, nato pa vprežemo psičke in gas v celca.

Fantje že navsezgodaj garajo, saj je za sredo 20.3.2013 napovedan preizkus letalnice.

Mala Ponca-8317

Preberi preostanek članka »

Korenščica, 1764 m (Struška)

Sredina marca, zunaj pa sneži na polno. Z Maretom sva bila že na začetku tedna dogovorjena, da se slišiva v četrtek in dorečeva cilj petkove jutranje ture pred njegovim šihtom. V četrtek zvečer veter zavija okrog vogalov, snega pa je tudi nasulo kar nekaj po naših hribih. Pade odločitev, da gremo na Korenščico.

Ob pol sedmih se na začetku ceste proti Križevcu zberemo Mare, Luka, Jure in jaz. V vetrovno jutro jo mahnemo precej bolj oblečeni, kot se za datum spodobi…z razlogom.

Korenščica

Preberi preostanek članka »

Komna, Bogatinsko sedlo, 1803m

Bohinjsko jezero mi je to poletje kar nekajkrat ponujalo zavetišče za “možgane na off”. S kajakom izposojenim v Alpinsportu sem obredel vse skrite kotičke in zalivčke jezera. Z vodne gladine sredi jezera je pogled na hribe in okolico spet drugačen. In ko sredi jezera gledaš tja gor se ti normalno utrnejo ideje, kam bi bilo treba še iti. Ena izmed teh točk je bila tudi dom na Komni.

Sredi Februarja sva z Lukom na vezi glede nočnega fotografiranja nekje v Julijcih. Hitro sva dogovorjena za okvirni datum in izhodišče. Tako se na začetku marca sončnem dopoldnevu dobiva v Lescah, od tod pa z enim avtom do izhodišča – koče pri Savici. Tu oprtava ruzake z opremo, smučke na noge in po serpentinah proti domu na Komni.

Nekaj pred peto popoldne sva pri koči, kjer se samo javiva in napoveva nočitev, nato pa nadaljujeva proti koči pod Bogatinom. Tu se preoblečeva, pomaličava in…uživava.

Komna-7375

Preberi preostanek članka »

Veliki Draški vrh, 2243 m

Že v petek na turi s Slatnika in Šavnika z Lukom delava plane za nedeljo. V soboto zvečer se oba strinjava z izbiro VDV-ja. V nedeljo se nama zjutraj pridruži še Dušan…in že smo ekipca.

Okrog sedme štartamo z Rudnega polja mimo smučišča pod Viševnikom proti stezi nad planino Konjščica. Tu nas sonce že prijazno pozdravi in greje. V daljavi opazujemo s soncem obsijane Spodnje bohinjske gore, nekoliko višje na poti se nam odpre še pogled na planino Konjščica. V čudovitem jutru je še brez obiskovalcev.

Veliki Draški vrh 3.3.2013-7175 Preberi preostanek članka »

Slatnik, 1609 m, Šavnik, 1576 m

Čas je bil za nabavo novih pancarjev. V sredo se oglasim v Iglu sportu na Viču. Mare mi odlično svetuje pri nabavi. Odločiva se za Scarpo. Že ob nabavi pa se dogovoriva za petkovo turo.

Ideja, da se z enim avtom zapeljemo do Bohinjske bistrice, z drugim pa na Soriško planino je v četrtek zvečer po telefonu le še potrjena. V petek zjutraj zbor ob pol sedmih. Ekipa: Luka, Drago, Mare in jaz. V prelepo in tiho jutro zakorakamo s parkinga pod smučiščem pod Lajnar proti Slatniku.

Šavnik-6982

  Preberi preostanek članka »

Belska planina, 1682 m

Čez vikend ga je spet nasulo. Ravno prav. Šolarji imajo počitnice, pa naj še oni doživijo tisto pravo zimo z veliko snega. Po mestu so kupi nakidanega snega, po rokah žulji od lopate, v hrbtu pa tiste trapaste bolečine, ki jim še musklfiber ne moreš reči. Ja ni je boljše terapije kot it na sonce. V tem primeru na smučke in na sneg.

Na ponedeljkovo jutro so se vsi potencialni kandidati spuntali in ostali doma ali šli po opravkih. Zato se sam nabašem v mojo kantico in se zapeljem do Javorniškega rovta in naprej do ceste za Križevec. Tam someščan Peter s svojo najdražjo čaka, da bi šel s terencem proti Križevcu. Cesta je bila namreč zaparkirana. Ob tem mi ponudi prevoz, ki ga z veseljem sprejmem. Takoj, ko se vlečna služba odstrani s ceste štartamo. No, snega je le preveč, tako, da naredimo dobrih 200 metrov z avtom po cesti…naprej pa na smučeh in na krpljih. Sam nekoliko pospešim v mir in tišino…

Belska planina Preberi preostanek članka »

Jerebikovec, 1593 m …ponovno

Deset dni nazaj sem z veseljem spisal objavo o Jerebikovcu misleč, da je to zadnja letošnja objava o takšni količina puhca. Na moje veselje sem se zmotil.

Zadnjič se je vzpon na ta najvišji vrh na področju Mežakle vlekel dolge tri ure. Novega snega je bilo nekaj več kot danes, predvsem pa se je zavleklo jutranje gaženje navkreber. No, danes greva z Ninom taktično…nekoliko kasneje od doma. Že vnaprej sem bil hvaležen Juretu, Janezu in Maticu, saj sem vedel, da bodo šli tja gor že navsezgodaj…kar pomeni “avtocesto” do vrha. In poznalo se je. Ura hoje manj…

Zapeljeva se skozi Mojstrano mimo smučišča, ki je navsezgodaj kljub nočnemu sneženju odlično urejeno, po cesti proti Radovni. Nad Mlačco na spluženem parkirišču pustiva avto. Tokrat je parkirni prostor kar zaseden. Očitno dober glas o Jerebikovcu takoj po obilnem sneženju daleč nese. Par lopat snega odkidava in parkirava. Nato pa navkreber…

Špura je lepo uhojena, zato se nama ni treba posebej ubadati s tem. Sam se bolj posvetim ogledu “proge”. Vratca so ravno prav odprto postavljena, naklon je ravno pravi, podlaga pa odlična…

Jerebikovec Preberi preostanek članka »

Hruški vrh, 1776 m

Al smo šli na Hruški al na Hruščanski vrh? V vseh bukvah o naših kuclih je omenjen Hruški vrh. Če pa vprašamo prebivalce Hrušice (Hruščane), po kateri se planina in vrh imenujeta, bomo slišali ime Hruščanski vrh in Hruščanska planina. Torej smo šli tja…gor, na sonce ;)

Zjutraj nam je logistika pobrala precej dragocenega časa, tako, da štartamo precej pozno. Avtomobile parkiramo na začetku trenutno sankaške proge nad Plavškim rovtom. Po lepo zglajeni cesti se povzpnemo do kmetije Pr” Zakamnik, tam pa urežemo gaz po nespluženi cesti, ki pelje levo na Dovje. Po nekaj kilometrih hoje po razgledni cesti se teren postavi nekoliko bolj pokonci. Potegnemo jo desno čez Rogarjev rovt proti Hruščanski planini.

Hruščanski vrh Preberi preostanek članka »

Follow

Get every new post on this blog delivered to your Inbox.

Join other followers: